To je prvi princip tako imenovane “UNIX filozofije”.
Gre za metodologijo razvoja, ki spodbuja k temu, da se programe oblikuje modularno, kajti na ta način je omogočeno, da se komponente enostavno uporabi tudi v drugih programih ali za druge namene.
Zaradi tega, je pa pomembno, da ima vsaka komponenta jasno določen namen, ter da ta namen tudi učinkovito izvaja.
To je en od zelo pomembnih temeljev prostokodne skupnosti, kajti velik del razvoja prostokodnih programov je jemanje obstoječih komponent ter povezovanje le-teh na nove načine.
Stojimo na ramenih velikanov.
In do tega je lahko prišlo, ker so ljudje pred nami lahko iz raznih komponent učinkovito sestavili podlago, katero mi danes uporabljamo.
(Še ni prevedeno v Slovenščino, lahko si kdo vzame čas in prevede)