Izbira namizja (prednosti & slabosti)

Spoštovani kolektiv, :slightly_smiling_face:

Prebral sem nekaj krajših prispevkov na račun Linux namizij, pa me resnično zanima, kakšne so vaše osebne izkušnje in kaj dejansko sploh priporočate v smeri neke čim-bolj optimalne izbire?

Da se ne bomo napačno razumeli…

Seveda je estetika pomembna oz. nosi določeno težo (recimo za dušo in počutje), ampak popolno prednost pa navkljub temu namenjam elementom varnosti, vsesplošni preglednosti in pa sami uporabni vrednosti nasploh.

Ja, naj bo »po možnosti« čim-bolj prijazno uporabniku….

Moja 3 vprašanja:

  • Ali lahko pri vsaki distribuciji namestiš bilo-katero namizje (torej čisto svobodna izbira), ali pa si pri določenih distribucijah dobesedno »privezan« bodisi na specifiko X ali Y….?

  • Ali se lahko namizje v vsakem danem trenutku odstrani oz. namesti druga različica (recimo, da povoziš staro obstoječe), brez potrebe po novi instalaciji celotnega sistema in recimo varnostnih nastavitev?

  • V kolikor JA, ali »slučajno« obstaja možnost kakršnekoli izgube podatkov oz. nastavitev?

p.s.

Se zavedam, da to vrstna vprašanja najverjetneje zvenijo marsikomu malo smešno…še prav posebno pa dolgoletnim uporabnikom s konkretno kilometrino, ki so najverjetneje preizkusili že vse možne opcije….

Ampak veste, zame kot novinca pa je prav sleherno poglavje še kako pomembno, saj že v sami osnovi poskušam zbrati čim-več optimalnih navodil in namigov ter slediti nasvetom izkušenih nasploh….

Za vaše cenjene komentarje se že vnaprej iskreno zahvaljujem in Vas prijazno pozdravljam,

SLOMANN (Leon)

Lahko inštaliraš katerokoli – ali celo več hkrati! – namizje, ja.

Vprašanje je edino, če ima distribucija namizje »popakiran« za enostavno inštalacijo. Če paket ima, jih lahko inštaliraš kolikor hočeš :slight_smile:

Ja.

Nastavitve se ohranijo (praviloma v ~/.config/ mapi), tako da ob morebitni ponovni namestitvi, dela namizje kot prej. Nastavitve enega namizja tudi ne motijo drugega.

Kot že omenjeno, če namestiš več različnih namizij, in ko se prilogiraš enostavno izbereš katero namizje bi zdaj uporabljal.

Pri tem mape (npr. dokumenti, smeti ipd.) in nastavitve posameznih programov (npr. LibreOffice, Firefox, Thunderbird …) ostanejo iste, kljub različnim namizjem.

Ne.

(Mislim, absolutno 100% možnosti, da nisi nekaj zasral sam, ali pa da ni nek absurden hrošč se pojavil in požrl kaj, seveda ni. Ampak če bi se, to ni namenjeno in bi bilo zelo zelo nenavadno.)

Jaz priporočam način “skoči v vodo”. Če imaš Windowse, si namesti VirtualBox in znotraj tega eno izmed Linux distribucij.

Ko se boš pa dodobra spoznal z Linux sistemom in ugotovil katera distribucija to je OK, pa lahko namestiš dualboot - na začetku, ob zagonu računalnika, se bo pojavil meni v katerem boš izbral ali se bo računanik zagnal v Linux ali v Windowse.

Enkrat kasneje pa potem Windowsi letijo dol.

Glede varnosti so praktično vse distribucije tamo-tamo. Načeloma se splača namestiti požarni zid Gufw, redno posodabljati sistem (to je praviloma kar avtomatsko) ter poskrbeti za backup (jaz priporočam Borgbackup oz. Vorta). In to je to.

Najbolje torej da si namestiš VirtualBox in potem znotraj njega preizkusiš izgled in občutek različnih distribucij.

3 Likes

Tista tipična krivulja novopečenega Linux uporabnika je da:

  1. Ugotoviš da se da vse namestiti in da nekatere stvari izgledajo zelo vesoljsko (kaka 3D namizja, ipd)
  2. Naložiš preveč stvari naenkrat in sesuješ sistem
  3. Ne znaš rešit te situacije in zbrišeš vse skupaj in greš nazaj na Windowse.

Malo v šali seveda ne želimo da greš nazaj na Windowse. Ampak v odprtokodni skupnosti velja koncept da so stvari ki so popolnoma nove t.i. “bleeding edge” in če si jih namestiš potem pač… krvaviš. :slight_smile:

Bolj se splača nameščati stvari ki so že malo preizkušene, predvsem pa mišljene da se uporabljajo s strani ljudi ki niso programerji. Navadni Gnome 3 je čisto super, lahko si ga malo prilagodiš tako da ustreza tvojim preferencam, potem pa če gre za računalnik ki ga potrebuješ se splača zadevo pustiti pri miru. :slight_smile:

Seveda kot pravijo drugi lahko vedno namestiš eno virtualko nekam (ali pa če imaš kak dodaten računalnik ki ga ne rabiš) in sprobavaš do sesutja, potem revertaš snapshot in testiraš dalje…

LP,
Jure

1 Like

Spoštovani Matej,

Najlepša hvala za tvoj cenjeni komentar in podane ideje in namige in prav lepo te je bilo po dolgem premoru ponovno prebirati, saj so tvoji namigi vedno kreativne narave.

Se iskreno opravičujem, ker se zahvaljujem z zamikom, a sem bil malo »odsoten«.

Ja, točno to kar si predlagal sem imel v mislih tudi že sam, ampak mi je sedanji tehnik to v rahlem (ciničnem nasmehu) kar takoj odsvetoval, kajti on trdi, da je mnogo bolje (oz. efektivno + gledano na daljši rok), če uporabnik kar direktno namesti tisti distribucijo Linuxa za katero se je pač odločil, ne pa da nekaj skače sem in tja….

Pravi pa takole: »vsi tisti, ki nekaj mencajo in kolebajo niso nikoli ne tukaj in ne tam, pa se zato raje odloči fiksno in veliko prej boš uspešno preskočil nekatere ovire«
No, najverjetneje ima v nekem smislu celo prav…. Čeprav pa se jaz osebno pa vseeno nagibam že kar v osnovi k dual boot sistemu in mislim, da bo pri tej odločitvi tudi ostalo…

Do naslednjega srečanja te prav prijazno pozdravljam in ti želim vse lepo in dobro,
SLOMANN (Leon)

Spoštovani Jure,

Najlepša hvala za vse tvoje vsebinsko bogate, direktne, kot tudi odkrite in nadvse cenjene komentarje ter podeljene ideje in izkušnje (se nanaša na vseh 4-5 komentarjev pod različnimi objavami).

Tudi tebi se prav iskreno opravičujem, ker se zahvaljujem z zamikom, a sem bil pač malo »odsoten«, tako kot sem pojasnil že Mateju.

Se sicer 1ič srečujeva na tem zame nadvse zanimivem komunikacijskem polju, ampak še prav posebno se ti zahvaljujem za nesebično žrtvovanje časa, ki si ga namenil tako za tega kot tudi preostale komentarje, na katere se bom ravno tako odzval, kar je seveda logično, le lepo vrstnem redu moram vse skupaj obdelati.

Ja, vsa ta neverjetno bogata in mavrično obarvana delitev izkušenj, ki temelji na nesebični solidarnosti, ima za nas novince še kako veliko težo, predvsem pa uporabno vrednost, da pač takoj ne »potonemo«, še preden smo sploh prav začeli s plavanjem v vodah neznanega……

Odkrito povedano še nikoli v + 35ih letih uporabe WIN nisem nikoli uspel sesuti sistema in v vseh teh letih sem le 2X želel ponovno nalaganje sistema zaradi trdožive okužbe. Ampak OK, to je bilo bolj v začetni fazi te moje računalniško-uporabniške poti (takrat sem še naivno verjel v dobro in si niti v sanjah nisem znal predstavljati kako hitro se lahko okužiš z neprijetno nadlogo)…. Je pa zanimivo, da sem moj drugi in do sedaj zadnji problem dobil preko strani nekega izobraževalnega instituta, kjer sem se želel oskrbeti z informacijami o nadaljnjem izobraževanju……

No, kakorkoli že, sedaj se s to vrstnimi težavami »na srečo« res ne ukvarjam več in srčno upam, da bo pri tem tudi ostalo. OK, moja sreča in pozitivne izkušnje temelji najverjetneje na disciplini, previdnosti in redoljubju nasploh….

Odkrito povedano sem pravzaprav zelo varnostno orientiram in sploh nimam niti najmanjše potrebe po kakršnemkoli eksperimentiranju, kaj šele naivnemu izpostavljanju čisto nepotrebnim nevarnostim…

Moje potrebe temeljijo IZKLJUČNO le na osnovi zelo resnega uporabniškega dela, nič več in nič manj, zato že v osnovi pridejo v poštev le zgolj tiste najbolj preizkušene stvari….

Prijazen pozdrav,
SLOMANN (Leon)

Pri izbiri namizja ne gre samo za izgled in občutek ampak tudi za varnost. Varnost starejšega prikazovalnega protokola X11 je fuč (vsaka aplikacija lahko šari po vsakem oknu), zato pridejo v poštev le namizja, ki podpirajo sodoben Wayland prikazovalni protokol: Choosing Your Desktop Linux Distribution | PrivSec - A practical approach to Privacy and Security Torej na izbiro imate pravzaprav le namizji KDE in pa Gnome.

KDE je zelo prilagodljivo namizje (od tod tudi ime Plasma - ker se ga da kot plazmo oblikovati v katerokoli obliko), Gnome pa nima toliko možnosti prilagoditve in je tudi s funkcijami precej okrnjeno (zato pa bolj preprosto za neukega uporabnika). Tudi, če vam je Gnome namizje všeč, predlagam, da si preprosto KDE namizje prilagodite, da izgleda in deluje tako, kot Gnome, saj je možno prilagodit čisto vse, tudi izgled predala z aplikacijami, da izgleda kot katerokoli drugo namizje, vključno s posnemanjem namizja Windows (od koder prihajate in bi vam zato bilo bolj domače), pa Mac OS, Chrome OS…

Izbira pravega namizja pa je pomembna tudi zato, ker s tem izberete tudi pripadajoče programje. Le to je pri KDE v veliki večini primerov boljše. Recimo file manager ponuja več: Qt File Managers Roundup: Excellent Ways to Manage your Filesystem - LinuxLinks , program za PDF-je Okular tudi preprosto ponuja več funkcij (digitalno podpisovanje dokumentov, zaznamki…), kot Gnomeov Evince, Matrix odjemalec je bolje ocenjen: 13 Best Free and Open Source Matrix Clients - LinuxLinks, čeprav je uradni Element odjemalec, ki ni vezan na nobeno namizje še za odtenek boljši, Kate urejevalnik tekstov je boljši kot Gnomeov urejevalnik, Kmail za elektronsko pošto je boljši od Gnomeovega Evolutiona, a je vseeno še boljši Thunderbird, ki ni vezan na nobeno namizje… Do sedaj sem odkril samo en program, ki je za namizje Gnome boljši in to je diff primerjalnik Meld, ki je boljši od KDE-jevega Komparea zaradi integracije z git-om in možnosti merganja treh datotek, pa še tega se da enostavno namestit tudi na namizje KDE… no, saj tudi na Gnome namizje se da KDE-jeve aplikacije namestit, le da boste namesto ene same, jih zaradi očitnih razlogov morali namestit precej več. :sweat_smile:

Poleg tega je namizje KDE tudi manj požrešno s sistemskimi resursi, tako da vam bo na istem računalniku delalo hitreje kot Gnome: These Xfce Versus KDE Numbers Reveal A Shocking Surprise About Linux Desktop Environments

Dokler ne veste še katero distribucijo bi sploh uporabljali vam toplo odsvetujem nameščanje drugega namizja, kot je tisto, ki pride z distribucijo in je bolje distribucijo izbrat glede na namizje. Tako si boste prihranili precej časa in živcev z nameščanjem, konfiguriranjem in posodalbljanjem namizja, kar nima smisla, sploh če ne veste zakaj bi uporabljali kakšno drugo distribucijo kot tisto, ki pride s prednastavljenim vam priljubljenim namizjem.

Kot vidite, se kljub temu, da je izbira namizij na GNU/Linuxu res ogroomna, če upoštevate aspekt varnosti zoži zgolj na dvoboj, če pa upoštevate še aspekt uporabnosti, prilagoditve in sistemskih resursev, pa vam ne ostane več sploh kaj dosti za izbirat :stuck_out_tongue_winking_eye:

2 Likes

Še dodam lanski članek gelde KDE vs. Gnome → KDE vs GNOME: What's the Ultimate Linux Desktop Choice?
In mogoče še zadnji stavek članka:

Ultimately, it’s all about your preferences, not the advantages of a desktop environment.

Vsekakor ima GNOME svoj specifičen potek dela, lahko bi rekli, da kar drzen, saj se ne bojijo odstopat od starih trendov: namesto sistemskega pladnja v katerega se bi se zmanjšale aplikacije (gumba za zmanjšanje sploh ni) nudi dinamičen način s katerim si narediš neskončno namizij. Je nenatrpan in temelji na odzivnem designu, da so aplikacije uporabne pri vsaki velikosti okna, zato okna nimajo orodne vrstice z menuji. Na namizju tudi ni ikon, ker niso učinkovite, saj samo komplicirajo stvari (po navadi so tako ali tako prekrite z okni), iskanje je izredno zmogljivo in jemlje rezultate tudi iz aplikacij samih. Skratka, držijo se principov designa, ki naj bi bil uporabnikom bolj prijazen: Design Principles - GNOME Human Interface Guidelines in zato bolj primeren za splošno populacijo, manj zahtevne uporabnike ali pa preprosto take, ki jim več opcij in gumbov in ikon pomeni distrakcijo.

Razlike v uporabi sistemskih resursov z večanjem procesorske moči in razpoložljivega spomina tudi postajajo vse manj pomembne.

Pa še enega programa, ki prihaja iz GNOME sveta sem se spomnil, ki prekaša KDE-jevo različico - program za manipulacijo fotografij/rasterskih slik GIMP. Kakorkoli izbira programja postaja vse manj pomembna od kar so na voljo programski paketi, ki (lahko) delujejo na (skoraj) katerikoli distribuciji - Flatpaki, Snapi in Appimagei, tako da si lahko programe brez težav lahko sposodimo iz drugega namizja.
Za tiste, ki pa jim je vseeno pomembno, da si marsikaj prilagodijo po svojem okusu in ugotavljajo, da uporabljajo večino programja z namizja KDE (beri: imajo čas in voljo se ukvarjat z nastavitvami in računalnikom dovolj intenzivno uporabljajo, da dejansko uporabijo opcije, ki jih kompleksnejši programi ponujajo), vseeno pa preferirajo GNOME potek dela, si lahko KDE namizje tudi predelajo, da izgleda in deluje (skoraj) kot GNOME: How to make KDE look like GNOME on Linux | Opensource.com

P. S. Upam, da s slovenjenjem tehničnih izrazov nisem ustrelil kakšnega kozla, kakorkoli, meni je bolj malo razumljivo kaj sem napisal, ko preberem za sabo (vajen angleških izrazov) :joy:

1 Like